OD OGNJA ROJEN

Pritisni ustnice na kavelj v umu, ki zavaja,

napolni svoja ramena z objemom

in pusti, pusti... (naj bo, kar je)...

Naj ogenj gori!

Naj valovi moči trgajo občutek telesa,

naj čute, kot s slamico,

posrkajo zvezde v svilnato nebo...

Naj v razkroju ogenj gori!

Ko ostaneš sam sredi Boga

in ti na gležnjih poženejo krila...

Pusti, pusti... naj ogenj gori!

Ko ti angel prevrata poliže srce,

ko bleščeča svetloba zamegli pogled

in ti iz oči vstanejo strele...

Zamiži in pusti... naj ogenj gori!

Ko z vrha glave privre solza,

nektar od ognja rojen,

in v zamaknjenosti tisočič stegneš roke

proti neskončnemu...

Naj v (vnovičnem) rojstvu ogenj gori!