TIŠINA, KI NE SPI

Oči se polnijo s spancem

in svet postaja vse manjši.

Tanjša se, redči in razblinja,

vse dokler ne izgine.

V sanjah odprem oči

v tišino, ki nikoli ne spi.

V zibelki sna počivam

varovana, a gola do kosti.

Dnevna obrambna lupina

je v noči sesuta v prah.

In potovanje je vedno sveže-

v tišini, ki nikoli ne spi.