GOTOVO - SI

Ko dobro in slabo pogineta

na bojišču uma

in se bojišče pretvori v oazo miru,

ostane to, kar je vedno bilo...

(Otroška radoživost...

Modrost zrelosti... razlike ni...)

Poglej, ti si, z razprtimi rokami,

v peskovniku, na igrišču,

večni otrok v odraslem telesu.

Ti si, z ogromnimi zvedavimi očmi,

s srcem odprtim na stežaj,

s stopali na tleh, pa vendar

visoko nad oblaki...

Raztreščen v drobtinice, razgrnjen

povsod, a v sebi še vedno sestavljen.

Ti si, čeprav se ne najdeš,

a vseeno z gotovostjo veš - da si.

POLJUBI ME, SONCE!

Poljubi me, sonce,

ne morem ti uiti,

kamorkoli se obrnem,

me objame tvoj žarek.

Kamorkoli grem,

potuješ z mano,

ne morem te s sebe sleči.

Karkoli že počnem,
pa četudi spim -

iz svojega središča
te ne morem izruvati.

Poljubi me, sonce,

ne nehaj me poljubljati!

Povita sem v tvoje zlato,

iz njega ne morem izstopiti.

»PLEASED TO MEET YOU«

V detajlih je...

V bežnem pogledu,

v slučajnem dotiku,

v gubici na čelu,

v jeznem vdihu...

V modrem odgovoru in

najbolj neumnem vprašanju.

In hoče me zase!

V detajlih je...

V raztresenosti

in kljubovanju

in sočnosti strasti...

V tisoč in eni skrivnosti,

v kokošjih krempeljcih

in roza mački, ki prečka cesto

in prinaša zmedenost.

In hoče me zase!

V detajlih se skriva,

če ga ne vidiš.

V detajlih se razkriva,

če ga vidiš.

V detajlih je, model!

ŽEPNI ANGEL

Dotakneš se me z dlanjo

in podoba telesa se kot tkanina

zmečka pod tvojimi prsti.

Tkanino slečeš s podobe,

z zamahom roke greš skozme in

ponovno privzamem obliko.

Odprem oči in še vedno sem tu,

čeprav sem tudi tam, na tvoji dlani,

kjer me kot kapljo vode držiš.

Potem kot kapljica spolzim v

tvoje oko in se pod veko namestim,

da te lahko nenehno občudujem

in se s tabo opajam.

Ko bi lahko, bi te shranila v žep

in te - kot svojega žepnega angela -

povsod nosila s sabo.

Če bi lahko...

Ampak srce se lahko le v srce spravi.

OD OGNJA ROJEN

Pritisni ustnice na kavelj v umu, ki zavaja,

napolni svoja ramena z objemom

in pusti, pusti... (naj bo, kar je)...

Naj ogenj gori!

Naj valovi moči trgajo občutek telesa,

naj čute, kot s slamico,

posrkajo zvezde v svilnato nebo...

Naj v razkroju ogenj gori!

Ko ostaneš sam sredi Boga

in ti na gležnjih poženejo krila...

Pusti, pusti... naj ogenj gori!

Ko ti angel prevrata poliže srce,

ko bleščeča svetloba zamegli pogled

in ti iz oči vstanejo strele...

Zamiži in pusti... naj ogenj gori!

Ko z vrha glave privre solza,

nektar od ognja rojen,

in v zamaknjenosti tisočič stegneš roke

proti neskončnemu...

Naj v (vnovičnem) rojstvu ogenj gori!

ŠE ENO ROLANJE

Zjutraj sem zgodaj vstala

in še z noči polnimi očmi

opazovala kako ogenj

spreminja obliko.

Iz opazovanja zdrsnem

v čutenje... in...

Žareče drevo tipalk se

znajde v vrtincu; v stanju,

ki je še najbolj podobno

(samo)raztapljanju pod

vodno gladino.

Rolanje brez konca!

Na pomoč!

Obrnem se k svojemu

angelu varuhu, ki me,

kakopak, nemo opazuje.

»Z njim si ne morem kaj

dosti pomagati,« pomislim.

V tistem zaslišim:»Lahko,

če se z mano poistovetiš«.

Boom!