PSSSSSSST!

Sedim na prestolu spokoja
znotraj lotosovega cveta in
gledam svet kako odhaja...

S kazalcem na ustnicah,
v čast tišini in njej v poklon
opazujem konec... začetek.

Gledam se, kako odhajam,
čeprav sem še vedno tu.
Kako le naj odidem in kam?

Tišina... Tišina osvobaja!
Naj pozorna ušesa ne preslišijo...
Iz maternice niča se rodi vse.