SAMOIZOBČENA

Le po svojih brezmejnih

sobanah si želim potovati.

Je to tako težko razumeti?

Pustite me že pri miru!

Ne, ne zanima me pogodba

z vašim hudičem in ni mi do

umiranja na obroke.

Pustite me pri miru!

Jaz si želim le v izbranem

prekatu srca vseh src živeti.

Hudo mi je

imenovati vas »drugi«,

ampak samoizobčeno srce

tako čuti.

Od vaših poskusov

zasužnjevanja in prepričevanj

se mi ježijo lasje!

Pustite me pri miru!

Raje sem čudakinja

po vaših merilih,

kot mrtvec z mreno na očeh.

Ja, sama sem se izgnala,

ne potrebujem vaše

nasilne pomoči,

ne potrebujem (od)rešitve.

Pustite me že enkrat pri miru!

Vsiljujte svoja navodila

komu drugemu, ne meni.

Ne, žrtvovanje mi ni v naravi,

sploh ne za vaše ideale.

A zakaj?

Zelo preprosto je –

samoizobčeno srce nad

vsem drugim časti mir.

Tišina je njegova zaveznica

in zaobljubljeno je življenju.

S svojim plamenim jezikom

izgovarja svete besede moči

in to je tudi njegov edini smisel

in namen.