OKUS SVETOSTI

Kam me nosiš, neskončno brezčasje,

v žepu svojega svečanega oblačila?

Vem, da veš...

In veš, da tudi jaz vem...

Tu sem, da se družim s tabo,

da te pijem, medtem ko me hraniš.

Le komu naj prižigam sveče,

če ne tebi? 

Za koga naj se ljubim z ognjem,

če ne zate?

Na čigavo čast naj služim z mečem,

če ne na tvojo?

Najdražja, ljuba moja, zate plešem

v svetišču kroga,

medtem ko duši s poljubom vtiskuješ

še en svoj pečat.