KUPA ŽIVLJENJA

Kot zrak, ki na poti do vetra

blago in tiho potuje,

stopam brez stopal.

Ko hrepenim po sebi, trpim.

Ko se ogrnem vase, me ni.

Ogenj, ki gori,

me tvori in raztvarja.

Ko gledam z očmi, sem slepa,

ko pogled seže skoznje, vidim.

Skozi pogubo se osvobodim

in glavo položim na oltar tišine.

Naj rezilo pade...

Naj se kri steka

v zlato kupo nesmrtnosti.