PREPROSTOST ČUDEŽA

Bleščiš se kot najsvetlejša zvezda,

žariš z močjo tisočerih sonc.

S priprtimi očmi gledam ta čudež,

popolnoma preprost in človeški.

Izginem, a sem tu bolj kot kdajkoli.

Spominjam se tega... in vsakič znova

se znajdem doma.

Tu. Tam. V tem, kar nikoli ni ne bilo.

V tem, kar je vedno bilo in ne bo nikoli

prenehalo biti.