ŽARENJE

Divja, divja je reka spomina

in neusmiljene so njene

motne, nemirne globine...

Dokler se ji ne ponudi cvetja

in se ga vsuje v strugo.

Tedaj renčanje potihne.

Voda v globinah je nemirna...

Prebudim se iz sanj,

ki jih sanjam z zvezdami.

Odsevamo se na gladini reke.

Sprva je odblesk vihrav.

Ampak cvetje... cvetje ga miri.

Z neba opazujem odsev v reki.

Celotna gladina je srebrno-zlata,

prekrita z mirom

in mirna kot zrcalo.

Njeno edino dejanje je žarenje.

Voda je v globinah mirna.