OVER & OUT

Zvoki parajo možgane

in celice brenčijo.

Bog je električen.

Visoka napetost v zraku

reže plasti, ki se trgajo

in luščijo kot stare tapete.

Ostaja čistina enosti.

Tam je tukaj in tukaj je tam.

Pogled skozi oko je širok,

čeprav je le eno.

Količina v tem primeru

ni pomembna.

Signala ni zaznati,

a vklopljeni so vsi valovi.

Končni sprejemnik hira,

spal ni že stoletja

(vsaj tako se čuti).

»Daj si že mir!«, zaslišim

in se ubogam.

To je še edini glas,

ki ga upoštevam.

Over & out.