NEUČAKANE SANJE

Naj umrem danes

sama zase in se

sprehodim po

neskončnih pločnikih sna.

So kje vrata iz tega

vmesnega prostora?

Le glej me,

brezmejna lepota,

kako stopam

po cesti, ki vodi v spanje.

Pospremi me, odpravljam

se usahniti vase.

Skleda sanj prekipeva,

jaz pa samo oči zaprem,

in ko izginem,

so izpolnjene vse.