PRASRCE

Prasrce je staro,

starejše od velikega poka,

ki poka in poka

in odmeva v zdaj in potem...

Prasrce ve in nima skrivnosti,

golo je do kože in vse čez kosti.

Čeprav jih nima, prebiva v njih.

In nima svojega diha,

pa vendar diha.

Nima svojih oči,

a vselej vse vidi.

Prasrce je staro,

a z vsakim utripom živi.

In ne umre...

Ker ne more.

Ker se nikoli ni rodilo.