JAZ NE BI...

Jaz pa raje ne bi nosila vaše uniforme.

Jaz raje ne bi imela žiga pripadnosti

vašemu svetu.

Jaz pa raje ne bi živela z obeležjem

vašega sprevrženega pojmovanja

normalnosti na čelu.

Jaz pa raje ne bi bila hrana

pod vašimi krvoločnimi čekani.

V vašem svetu, kjer je rahločutnost

simbol šibkosti...

V vašem svetu, kjer moč predstavlja denar,

kjer se časti zanikanje vseh vrst,

kjer je prisila norma in je

trpljenje znamenje plemenitosti.

Kjer je »treba je« gospodar in

»želim si« le pobožne sanje,

kjer je negibnost norost in

brezglavo norenje normala.

V vašem svetu, kjer se verjame le v otipljivo.

Kjer verjeti vase ne pomeni nič,

ker se ne ve niti to, kdo ta jaz,

ki naj bi verjel vase, je.

Kjer se vrednost meri s storilnostjo

in bognedaj počivati, ker to je ja lenoba.

In lenoba je en izmed grehov, to se ve.

Ma ne spodobi se, ljudje božji!

V svetu, kjer bi radi izmerili in opredelili

normalnost neponovljivosti posameznika...

Zame ste nori do konca!